Vid Valič - Strast, dojenček in rompompom - Kulturni dom Notranje Gorice, 26. 3. 2024 ob 19.30 |
|
Vid Valič »STRAST, DOJENČEK IN ROMPOMPOM« Avtorska komedija
Vid Valič si je vedno želel otroka, vendar ne kar nekega otroka, temveč prav tega, ki ga je dobil sedaj. Zato je tudi čakal tako dolgo, ker je moral pripraviti vse za njen prihod. Predvsem svoje mentalno stanje, saj ga je čakal šok, da ne bo mogel več ponočevati ali spati 8 do 9 ur v kosu. Pri tem mu je seveda pomagala korona, ki mu je omogočila dopust, ki ga ni želel, zato da je imel prosti čas, ki ga ni potreboval, da je lahko načrtoval svojo prihodnost, ki je ni pričakoval. In če je prej poskušal živet v stilu »Seks, droge in Rock n' Roll«, je sedaj spremenil svoj način življenja v »Strast, dojenček in rompompom«.
V svoji novi predstavi bo Vid ugotavljal, kaj imajo skupnega politiki in dojenčki. Kako so lahko ženske tako močne, ko morajo biti, in tako krhke, ko moški tega nočemo. Kako izbereš ime za svojo hčerko, če te preveč ženskih imen spomni na bivše avanturice. Zakaj v šoli za starše predava »stand-up« komičarka in zakaj je toliko strasti v zvezi ravno takrat, ko ne moreš seksati.
Zakaj ne bi proslavljali ženske moči, če jo lahko? Zakaj ne bi častili dojk nosečih žensk, če jih lahko? Zakaj se ne bi delali norca iz politikov, če se lahko? Zakaj ne bi skupaj ugotavljali za koliko časa moraš dati otroka v zmrzovalnik, da se ne pokvari? V tej osebno izpovedni komediji bo Vid iskal odgovore na ta vprašanja in vam obenem zaupal tudi, kako uspavati dojenčka v manj kot petih minutah.
»Strast, dojenček in rompompom« je komedija, ob kateri se boste vsi spomnili na lepe trenutke iz otroštva, starševstva (tudi, če še niste starši), obdobja korone in seksa pred, med in po nosečnosti.
Lepo vabljeni.
Opozorilo: Dojenček ni vključen v ceno vstopnice. |
|
|
|
KD Janez Jalen, Teater JJ - Naše skladišče |
|
V dobi sodobnega divjega kapitalizma se posameznik znajde v situaciji, kjer je njegov lasten status človeka postavljen pod vprašaj. Tako mora svojo človečnost vedno znova zagovarjati in dokazovati v pogojih, ki človeka kot subjekta pravzaprav sploh ne potrebujejo. Pogoji kapitalističnega reda, zahtevajo v prvi vrsti predvsem delavca, ki se ne sprašuje o možnostih lastnega opolnomočenja. Hkrati pa delavca pretkano vzpostavljena zanka izkoriščanja potisne v kot, kjer poskusi lastnega angažiranja vodijo do izgube dohodka. Vprašanje, ki se zastavlja je, ali bodo delavke še naprej čakale, da se konec izteče.
KDJJ Beseda režiserke
Besedilo avtorice mlajše generacije Tjaše Mislej Naše skladišče je bilo doslej na slovenskih odrih uprizorjeno le enkrat, in sicer v Prešernovem gledališču Kranj, kjer je leta 2020 prejelo Nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo.
Predstava o štirih delavkah, skladiščnicah, ki utelešajo malega človeka in so žrtve današnje kapitalistične družbe, kjer je vse podrejeno le zaslužku. Brez kakršne koli možnosti za lepše ali pa vsaj bolj dostojno življenje, se na različne načine spopadajo s svojo usodo. Nekatere še vedno sanjajo, upajo in imajo želje, druge pa so se sprijaznile in se vdale. Kot je zapisala žirija v obrazložitvi nagrade: »… Skratka, socialna drama. Samo da je v resnici smešna kot komedija, mogoče celo farsa, ki je v bistvu žalostna. Realistična v slogu, gibka v jeziku in obenem absurdna v maniri. Drama iz našega okolja in časa, obenem pa distopija, ki nam s krožno dramaturgijo dopušča le malo upanja na spremembo in odrešitev ...«
Draga publika, upam da vas zgornje besede niso napeljale na razmišljanje: »Še v gledališču ne morem ubežati težkim in morečim temam, ki jih vsakodnevno spremljam pri večernih poročilih.« Res je, da se predstava sooča z bolečo temo delavskega izkoriščanja, vendar smo se potrudili, da ji damo kar nekaj komičnih in absurdnih obližev, ker verjamem, da je humor nekaj, kar nam lahko pomaga, da kot družba ne izkrvavimo do konca.
Ana Ruter |
|
Gledališki list |
|
|
| | | | | |
|
|
| | | | | |
|
|
| | | | | |
|
|
| | | | | |
|
|
| | | | | |
|
|
| | | | | |